V okviru Eko uric in ozaveščanja v skrbi za naše okolje in planet nam je Komunala Kranj predstavila eno izmed svojih dejavnosti. Z velikim veseljem smo se popeljali s Stanetom in skupaj z njegovim strojem temeljito očistili ulice, ki so speljane mimo Mavrice. Mi pa smo kasneje pospravili še vse papirčke in smeti!
Vse več pozornosti je v današnjem času namenjeno ekologiji in zdravemu načinu življenja. Tako smo se tudi v enoti Šenčur odločili za izlet na Jezersko ter ga namenili tem vsebinam. Pa da se žabe ženijo na Jezerskem, se je slišalo bolj po tiho…
Na Jezersko smo šli lahko vsi, saj so nam v kranjski enoti prijazno posodili rdeč kombi. S Šenčurja smo odšli skozi Visoko, kjer nam je Tone pokazal svojo domačo hišo, mimo Preddvora, nato pa vijugali skozi Kokro. Spraševali smo se, kako dolga je in ugotovili, da se razteza dobrih deset kilometrov. Cesta neštetokrat preči reko Kokro in mostov je bilo preveč, da bi jih lahko prešteli.
Na Spodnjem Jezerskem se nam je na našem raziskovanju pridružil Uroš. Še vedno je doma, ker si je hudo poškodoval koleno. Zagotovil nam je, da je že mnogo bolje in si z berglami le še malo pomaga. Kmalu bo lahko ponovno prihajal v službo. Pogreša prijatelje in kot je slišati, ga tudi v Kranju že težko čakajo.
Pot krog in krog Planšarskega jezera na Jezerskem je bil cilj in pravi podvig. Gor in dol in preko neštetih korenin in ovir. Zmogli smo jo prav vsi, na koncu malo utrujeni, a zadovoljni. Nabrali smo tudi nekaj lapuha, ki se ga je Irena razveselila ob poti. No, nabrala ga je Irena, mi pa smo ji malo pomagali, malo pa tudi nagajali. Povedala nam je, da je lapuh rastlina, ki ima zdravilne lastnosti. Nabiramo ga, ko ima odprte cvetove in je staro ljudsko zdravilo in blažilo pri napadih kašlja in težavah pljuč. Iz cvetov naredimo mešanico za čaj.
No, žab ki bi se ženile nismo videli, najbrž so se utrujene poskrile v temne kotičke brega. Žabjih mrestov pa je bilo v vodi veliko. Zanimivi tile mresti, penaste, spužvaste zadeve, v katerih je nešteto belih, prosojnih jajčec z drobnimi črnimi pikami v sredi. Te pikice so male žabice ali paglavci. In zagotavljamo vam, da se za žabji rod na Jezerskem v prihodnosti ni bati. V čisti jezerski vodi, čudovitem okolju s pogledom na zasnežene vrhove jim ni hudega.
Ob pogledu na breg ob jezeru nas je presenetil teloh. Videli smo vse polno široko razprtih cvetov. »Kot bi palčki sušili svoje srajčke!« se je slišalo iz skupine. Pozorno smo s pogledi preiskali breg, če bi se le kje skrival kakšen.
Po naporni poti okrog jezera smo potrebovali malo počitka in okrepčila, nato pa smo se odpravili proti domu.
Bil je poln dan. Skrbeli smo za naše zdravje, opazovali prebujajočo se naravo pomladi v njenem naravnem ciklusu nastajanja in rojevanja življenja. Na Jezerskem je narava zelo lepa, čista in Jezerjani dobro skrbijo za svoje okolje. Najpomembneje pa je, da smo se ob raziskovanju narave dobro počutili, skrbeli za prijazne medsebojne odnose, ki tako pomembno vplivajo na življenje v enoti. Kadar se dobro razumemo, je tudi delo dobro in hitreje opravljeno, dan hitro mine in naslednje jutro spet radi pridemo v službo.
V enoti Šenčur zelo radi obiskujemo večnamensko športno dvorano v Voklem, ki nam jo je občina Šenčur brezplačno ponudila v uporabo. Na voljo imamo veliko različnih športnih rekvizitov, najraje pa imajo uporabniki igre z različnimi žogami in metanje na koš. Nekateri se zelo vestno pripravljajo na sodelovanje na košarkaškem taboru Boki Nachbar, kjer sodelujemo v našem zavodu že nekaj časa.
Ker je na voljo veliko telovadnih blazin, lahko izvajamo prirejene elemente Pilatesa, joge in drugih gimnastičnih vaj.
V mesecu marcu pa smo pričeli s sodelovanjem z inštruktorjem Aikida, g. Jasminom Biščevičem . Na začetnih srečanjih smo iskali povezave, ki jih Aikido lahko nudi našim uporabnikom. Jasmin je predstavil več prednosti, ki lahko pozitivno vplivajo na telesno gibanje in ozaveščanje o lastnem telesu. Veliko vaj je primernih, kjer se daje poudarek na motoriki telesa in večji stabilnosti pri hoji, pravilni drži in postavljanju telesa v prostoru. Pomembno je tudi sodelovanje v skupini, ker Aikido krepi tudi skupnega duha in sodelovanje v parih.
Začetna srečanja so uporabnikom zanimiva in kljub enostavnim vajam kot so hoja eden za drugim, cikcak, hoja nazaj, hoja v parih, predstavlja vsem zanimivo interakcijo. Ob tem se zabavajo, trudijo po najboljših močeh, so navdušeni nad uspehi, predvsem pa so veseli, ker so spoznali da Aikido za njih ne predstavlja nekaj neizvedljivega. Z prilagojenimi vajami zmorejo veliko, se učijo in spoznavajo povsem naravne ritme gibanja. To pa je tudi zelo velik prispevek za njih same.
V VDC Kranj smo se razveselili pisma, ki nam ga je poslala mama našega uporabnika Roberta, v katerem je izrazila svoje občutke po ogledu letošnje in lanskoletne prireditve, na katerih smo sodelovali s Tehniškim šolskim centrom Kranj.
V četrtek, 24. marca 2011, so dijaki Tehniškega šolskega centra pripravili prireditev Pomladni dan v Športni dvorani Zlato polje, na kateri smo nastopali tudi uporabniki VDC Kranj. S petjem in plesom smo privabljali pomlad, letni čas, ki prinese sonce in novo življenje. V bogatem programu sta se predstavila šolska glasbena benda Out shout in Info bend, šolski pevski zbor dijakov in profesorjev Gusarji, dijaška plesna skupina The fifth element je zaplesala shuffle, stand up nastopi dijakov in profesorjev in dva šolska narodno zabavna ansambla. V uvodni točki pomladne dijaške prireditve smo nastopili tudi mi in sicer skupaj z dijaki v izvirni bobnarski točki.
V okviru programa MEPI poteka bogato sodelovanje uporabnikov Varstveno delovnega centra Kranj z dijaki Tehničnega šolskega centra Kranj. Pod vodstvom dijaka Aljaža smo skupaj z dijaki vadili v prostorih našega centra, za prireditev Pomladni dan pa smo pripravili odlično bobnarsko točko in poželi buren aplavz polne dvorane na Zlatem polju. Dijaki, ki so sami pripravili celotno prireditev, so bili do naših bobnarjev ves čas izredno pozorni. Mladostna energija je šla z roko v roki z našim ustvarjalnim veseljem in vsi skupaj smo uživali v pomladni prireditvi.
Prireditev Pomladni dan je uresničila v vabilu zapisano misel nemškega pesnika Goetheja: “Tako pomembno je biti dober s seboj in naravo in vzpostaviti ravnotežje drug z drugim.” V prepletanju energije mladosti, modrosti izkušenj in v spoštovanju drugačnosti, je nastal lep večer.
Sončna marčevska sobota je bila kot naročena za pomladanski pohod – uresničitev ideje, ki se je gospe Janji Sajovic, ženi tržiškega župana, mag. Boruta Sajovica, porodila ob novoletnem obisku v tržiški enoti VDC-ja Kranj. Na toplo spomladansko jutro smo se zbrali pred enoto in se odpeljali do Brda, kjer sta nas v družbi prijateljev pričakala župan in njegova žena. Ogledali smo si čredo ovac in ribnik, v katerem se že vse prebuja. Po skupinskem fotografiranju smo odšli cilju naproti.
Pot nas je vodila skozi prebujajoči se gozd, na jasah smo občudovali stotine zvončkov in ponekod je že dišalo po čemažu. Kljub temu, da smo stopali čez drevesne korenine, smo celo pot sproščeno klepetali, se sem ter tja ustavili in okrepčali s prigrizki, ki so jih udeleženci nosili skrite v svojih nahrbtnikih. Pri mostu čez idiličen potoček smo se ustavili in zapeli »Vse najboljše« naši sodelavki, ki je prejšnji dan praznovala rojstni dan.
Ko smo po dobri uri hoje iz gozda prišli do ceste, so se nam pridružili uporabniki, ki bi jim razgibana gozdna pot delala več težav in skupaj smo premagali še zadnji, a precej strm kilometer poti do našega cilja – Brezij. Malo smo si oddahnili, nato pa že krenili naprej – na ogled razstave jaslic, kasneje pa še slik križevega pota, ki so delo ruskega slikarja.
Ura je bila že preko poldneva in bili smo že lačni, zato smo se toliko bolj razveselili slastnih pizz, ki so jih za nas spekli v bližnji gostilni. Tudi kosilo je minilo v prijetnem, prijateljskem vzdušju. Nataša in Žiga sta nam zapela in ker nam je bilo lepo, smo pritegnili še mi. Po kavici smo se počasi poslovili od naše gostiteljice, gospe Janje. Zahvalili smo se ji za lep dan, preživet v naravi in med prijaznimi ljudmi. Ta pohod pa je res bil dobra ideja!
Naši uporabniki so bili še v ponedeljek navdušeni in polni lepih vtisov…. Žigu je bilo najbolj všeč, da nas je pozdravil pater Bogdan in nam razkazal razstavo slik križevega pota, Zdenki lepa pot in lepo vreme, Juretu slastna pizza, Verici razstava jaslic. Marta je bila upravičeno ponosna nase, saj je premagala dolg, strm peraški klanec, Damir je bil navdušen nad velikostjo cerkve. Nejc in Nataša sta bila vesela, da sta lahko hodila s prijatelji, Janija pa je izlet tako navdahnil, da je takoj strnil svoje vtise za naš časopis Iskrice.
Za lep sobotni izlet in kosilo se gospe Janji Sajovic in našim spremljevalkam lepo zahvaljujemo ter jih vabimo, naj nas še kdaj obiščejo.
Tudi jaz vam želim sončne trenutke naprej in eno samo uživanje- tako in tako... (20.3.2013)