Nekaj foto utrinkov z zadnjega dneva pred kolektivnim dopustom.
Tombola. Glavno nagrado, košarkarsko majico s podpisom Boštjana Nachbar, je zadel Aleš Zupan. Čestitamo!
Pravi piknik s čevapčiči in ražnjiči, osvežilno solato in s sladoledom za posladek.
Polni energije smo igrali nogomet, pikado, badminton,….
Za konec pa vam celoten kolektiv VDC Kranj želi prijeten oddih. Srečno!
Na povabilo g. Jožeta Andrejaš, predsednika Društva za ohranjanje lectarije, smo si s skupino uporabnikov, ki sodelujejo v projektu oživljanja lectarije, ogledali turistično kmetijo na Globokem pri Radovljici. Pokazali so nam, kako je potekalo življenje in delo gospodinje v stari kmečki hiši, v kateri ga. Micka še vedno živi. Prijazno nas je postregla s kruhom in ocvirkovco, ki ju je prav za nas sama spekla. Na kmetiji smo si ogledali tudi vzrejo lipicancev. Preživeli smo lep in pester dan, videli veliko novega in se imeli lepo.
Živali so del narave, čutijo z nami in na prav poseben način poskrbijo za nas. So odlični družabniki in terapevti. Podobno izkušnjo smo doživeli v Klubu Griva v Moškrinu pri Škofji Loki, kjer nam je gospa Dragica predstavila islandske konje. To so trpežni in zanesljivi konji z lažjim in skladno zgrajenim, atletskim, močnim in prožnim telesom in značajem. Čeprav jih uspešno uporabljajo tudi v druge namene: kot pastirske, tovorne in vlečne konje, so ti konji v prvi vrsti namenjeni športno rekreativnem jahanju.
Večina loških uporabnikov zelo dobro pozna kobili Brau in Miško, saj so ju pred leti tudi jahali.
Letos smo se že drugo leto s prostovoljci MEPI udeležili veselih uric za otroke iz socialno ogroženih okolij na Debelem Rtiču. V VDC Kranj smo v ta namen pripravili delavnico ustvarjanja z glino. Naši uporabniki so z navdušenjem posredovali svoje znanje iz oblikovanja gline in bili ponosni, da so imeli možnost pokazati svoje spretnosti. Tako so skupaj z otroci ustvarili različne izdelke, ki so jih tudi poslikali z barvami za keramiko. Da smo popestrili dogajanje, smo z glineno kašo drug drugemu poslikavali telesa. Istočasno so potekale tudi kreativne delavnice, žongliranje, igranje na inštrumente, hoja po vrvi, itd.
Z vremenom smo imeli srečo, saj nas je sonce spremljalo celo popoldne. Lepo vreme smo izkoristili tudi za kopanje v bližnjem bazenu.
V dobri družbi in ob zanimivem programu je čas tako hitro letel, da smo morali že kmalu na večerjo. Po večerji smo si privoščili še sladoled in kavico ter odšli proti domu.
Na avtobusu smo ob zvokih kitare skupaj prepevali pesmi in se družili.
Domov smo prišli v poznih večernih urah, polni lepih vtisov in spominov.
Takole pa je svoje vtise strnila uporabnica Mojca Tratnik:
V sredo smo šli na Debeli Rtič z avtobusom. Ko smo prišli na morje, smo najprej pripravili delavnico in inštrumente. Na delavnico so otroci prišli delat z glino, pa tudi inštrumente pobarvati. Ko je bilo zelo vroče, smo se šli kopat. Tam smo se v vodi zabavali. Jaz sem na delavnici ustvarjala in se zabavala. Tudi smo vmes kaj pojedli in popili. Ko je bilo zelo vroče, smo šli še enkrat v vodo čofotat. Ko je bila ura že toliko, smo šli pospravit delavnico, da smo šli na večerjo. Potem smo šli počasi na avtobus. V avtobusu smo peli in klepetali. Jaz sem sedela z Alenko. Ko smo prišli v Kranj, sta me peljala dva študenta v Loko v Bivalno enoto in sem se jima zahvalila. Zelo sta bila prijazna, ker sta me peljala
Jaz bi šla še kdaj na tak izlet. Zelo mi je bilo všeč na Debelem Rtiču.
Pokljuka ti si sončna
Pokljuka ti si sončna, uporabniki smo tu,
a danes je poseben dan, zato sem tudi jaz prišel.
Igre so in jih poznamo, tu smo skupaj, ker radi se imamo.
Ples in piknik naj omenim, torej lepo vreme, bo lepo.
Naš kolektiv in vsi ostali radi čez poletje bi moči nabrali.
In danes, družba, je lepo, če vsi enotni smo.
Torej igre, piknik ples in žur, celodnevni je izlet do istih ur.
In mislim, dan mineva, jaz to berem,
konec pesmi bo, ko jo preberem.
Dobrodošli na Pokljuki vsi, ki ste se zbrali,
da vse to bi si ogledali, uživali, občudovali in se nasmejali.
Tako je s svojo avtorsko pesmijo tradicionalne Atletske igre otvoril uporabnik Robert Markič.
Letos so se igre prvič odvijale na Pokljuki, v srcu narave, v prekrasnem ambientu v središču Triglavskega narodnega parka. Z uvodnimi takti na klaviaturah nas je razveselila uporabnica Stanka Kuhar. Pozdravni nagovor, dobrodošlico in lep, sončen dan nam je zaželela direktorica VDC Kranj ga. Mirjana Česen, pozdravila pa sta nas tudi predsednica Sveta zavoda VDC Kranj, ga. Branka Perne in predsednik Sveta staršev, g. Milan Hafnar.
In igre so se lahko pričele. Sestavljene so bile iz dveh delov. V prvem delu so tekmovali v teku na 50 in 100 metrov, v vodenju žoge okoli stožcev in metu na koš, v naslednji igri pa so morali pokazati spretnost v vodenju žogice na loparju. Zadnja igra v tem delu je bila tudi spretnostna; podajanje žoge preko hrbta. V igrah so sodelovali prav vsi.
Sledila je težko pričakovana razglasitev najboljših. Ker smo zmagovalci vsi, ki sodelujemo in ker dajemo poudarek množičnosti, smo vsi udeleženci prejeli spominske obeske – medalje, izdelane posebej za ta dogodek. Okrepčali smo se s kosilom, se spočili, za prijetne takte pa je poskrbel g. Tičar in njegov sin Matic.
V nadaljevanju so bile igre bolj šaljive in v tem delu so se nam pridružili tudi ostali udeleženci srečanja. Dan je bil pester in poln različnih vsebin, čas pa nam je hitro mineval. Prijetno druženje smo zaključili s plesom. Z baloni in brez.
V znamenju projekta Življenje je košarka smo letos že tretje leto zapored obiskali poletni košarkarski kamp »BOKI NACHBAR« v Kopru. Ogledali smo si, kako poteka delo na Kampu, po ogledu pa smo z uporabniki VDC Koper odigrali prijateljsko tekmo in dokazali, da smo se v preteklem letu veliko naučili.
Ob koncu smo naredili še skupinsko fotografijo ter se Boštjanu Nachbar in Siniši Drobnjak zahvalili za odlično organizacijo in za lep dan, ki smo ga zakljičili s sladoledom in sprehodom ob morju.
Za nagrado za pridno in vestno treniranje so si košarkarji že v mesecu juniju v Športni dvorani Stožice ogledali košarkarsko tekmo med Krko in Union Olimpijo. Navijanje v novi, sodobno zasnovani športni dvorani je bilo res nekaj posebnega in za vse tudi nekaj novega. Zahvaljujemo se Košarkarski zvezi Slovenije – Anžetu Blažič ter našemu prijatelju Siniši Drobnjak za podarjene vstopnice. Hvala, res smo uživali!
Takole pa je uporabnice Suzana Pevec doživela tekmo:
V četrtek sem bila prvič v Stožicah, kjer smo si ogledali košarkarsko tekmo. Igrala je Union Olimpija in Krka. Dvorana, kjer igrajo je zelo velika. Okolica še ni gotova. To nam je razložil Dušan. Ko smo se posedli, se je kmalu začela tekma. Vsi smo zelo navijali. Po končani tekmi je Dušan vse po vrsti zvozil domov. Doma sem bila še polna vtisov in sem hitela mamici pripovedovati kako je bilo. Ostalo mi bo v lepem spominu. Tudi karto sem si spravila za spomin na prvi obisk v dvorani Stožice.
V enoti Škofja Loka že več let zapored pripravljamo tekmovanje v ruskem kegljanju. Kegljišče v hladni senci nam prijazno odstopi CSS Škofja Loka. Letos smo poleg enote Mavrica, ki so že naš redni gost na kegljanju, povabili tudi enoto Šenčur. Kar 70 oseb se je pomerilo v kegljanju na polno in na čiščenje. Spet smo tekmovali po sistemu ženske : moški. Vse podrte keglje smo na koncu sešteli, izračunali povprečje in dobili zmagovalca. Zmagovalci so bili prvič moški.
Z obiskom so nas razveselili učenci 1. a razreda OŠ Križe ter njihova učiteljica Mateja Marčun in vzgojiteljica Irena Snodic. Prostor so napolnili z otroško razposajenostjo in radovednostjo. Predstavili so se nam in nam zapeli nekaj prisrčnih pesmic. Tudi mi smo jim nato pokazali kaj znamo – zaplesali smo jim in jim razkazali naše izdelke. Pokazali smo jim, kako izdelujemo glinene krožnike, nato pa so nekateri sami poskusili iz gline oblikovati pujska in sovo, drugi pa so šivali motive za voščilnice. Druženje smo zaključili s skromno pogostitvijo ter ob ljubo, da jih jeseni mi obiščemo v drugem razredu ter tako nadaljujemo s povezovanjem med ustanovami in druženjem med generacijami.
Odpravili smo se na ribolov v Bistrico, na ribnik Žeje. Ne samo, da je bilo nadvse lepo vreme, tudi ribe so prijemale kot za šalo. Na naše veliko veselje smo v slabi uri uspeli uloviti enajst rib! Glavna ribiča sta bila Luka, ki je za prvim ulovom skoraj skočil v ribnik in Miran, ki ni mogel skriti svojega lovskega navdušenja. Pomagal pa jima je tudi Mitja in brez njegove pomoči tudi lov ne bi bil tako uspešen.
Še lepše pa je bilo, ko smo ujete ribice pripravili na žaru in njihov okus popestrili s peteršiljem, ki smo ga vzgojili na našem vrtu.
Enoto Mavrico sta obiskali orientalski plesalki in pripravili za uporabnike in zaposlene tudi kratko delavnico, v kateri so sodelovali vsi, ki so to želeli.
Skupaj smo si bili edini, da bomo s plesom še nadaljevali.
Tudi jaz vam želim sončne trenutke naprej in eno samo uživanje- tako in tako... (20.3.2013)