VDC Kranj

Ponovno so nas obiskali dolgo pričakovani člani ATV QUAD kluba Slovenije

Člani ATV QUAD kluba so držali svojo obljubo in nas zopet obiskali na sončno sobotno jutro s svojimi štirikolesniki. Nestrpno smo jih že čekali pred enoto, ko je prihrumelo izza ovinka šest štirikolesnikov in na obraz vseh nas privabilo nasmeh. Dolgo pričakovana želja se nam je končno izpolnila, saj smo imeli možnost vsi, da se popeljemo z mogočnimi štirikolesniki. Vsakemu članu kluba smo se zahvalili za nepozaben dan z našimi glinenimi izdelki. Hvala vam, ATV Quad klub!

Življenje je košarka

Projekt Življenje je košarka se za letošnje leto počasi približuje koncu. Veliko smo trenirali z dijaki na TŠC, čaka pa nas še krona našega prizadevanja, to je obisk košarkarskega kampa Boki Nachbar v Kopru, kjer bomo z vsemi sodelujočimi odigrali dve revijalni tekmi.
Na zadnjem treningu so nas obiskali tudi novinarji Gorenjskega Glasa, na tej povezavi objavljam njihov članek Radi imajo tudi košarko.

Aprilski trening

Zadnji trening v maju pred srečanjem v Kopru in novinarska konferenca.

Pridno pa mečejo na koš tudi v enoti Šenčur.

Pestrost aktivnosti v tržiški enoti

Pasji obisk

Tudi v tržiški enoti smo bili deležni pasje družbe!  Obiskalo nas je pet prijaznih štirinožcev in njihovih vodnikov. In to niso bili običajni psi. To so bili psi – reševalci, psi, ki poiščejo ljudi, če se izgubijo ali odtavajo, če kje obležijo poškodovani, če jih zasuje plaz ali če v primeru potresa ostanejo pod ruševinami. Ti psi in njihovi vodniki so člani Kinološkega društva Storžič in enote reševalnih  psov, nekateri pa tudi gorske reševalne službe. Njihovi vodniki so prostovoljci, plemeniti ljudje, ki priskočijo na pomoč ljudem v težavah, pa ne le v Sloveniji, pokličejo jih na pomoč tudi v tujino. Nazadnje so pomagali na Sumatri.
Radi pa sodelujejo tudi na lokalni ravni. Obiskujejo vrtce, domove starostnikov, društva, kjer s psi pokažejo svoje znanje, krepijo vez med ljudmi in živalmi, pomagajo pri premagovanju strahu pred psi in poskrbijo za nekaj uric zanimivega in veselega druženja. K nam so prišli Miran Tišler z Reksom, Andrej Ješe z Varom, Drago Fister s Pego ter Robert Jančič z Ajko in Joyem.
Na parkirišču pred enoto so prikazali, kako pes poišče človeka, ki se skrije, kako z lajanjem opozori nanj in kako počaka svojega vodnika, ki ga za uspešno iskanje nagradi. Poiskati so morali tudi nekaj naših uporabnikov, ki so se skrili. Brez skrbi, vse so uspešno našli! Vodniki  so uporabnikom pokazali, kako se do psa pristopi, da se ta počuti varnega, nagradili smo jih s pasjimi piškoti, ki so nam jih pojedli iz rok. Za marsikoga je bilo to kar zahtevno, a so vsi premagali strah in do konca srečanja pobožali ali nagradili vsaj enega kuža. Nekateri so jih vodili na povodcu, drugi so jih le pocrkljali, vsi pa smo bili navdušeni nad njihovo spretnostjo, ubogljivostjo in prijaznostjo. Naš dan je bil zaradi njih bogatejši in obljubili so, da kmalu spet pridejo.

Odprtje razstave v Domu Petra Uzarja

Ponosni smo na sodelovanje z drugimi ustanovami iz našega okoliša. In prav to sodelovanje je bilo to sredo okronano z razstavo likovnih del v Domu Petra Uzarja.
V duhu leta medgeneracijske povezanosti smo pri likovni delavnici združili svoje veselje do ustvarjanja s stanovalci doma upokojencev  Dom Petra Uzarja v Tržiču. Umetnine so nastajale na skupnih delavnicah v Domu pod mentorstvom tržiškega slikarja in našega prijatelje Vinka Hlebša, ki je prihajal v Dom in v tržiško enoto VDC Kranj v okviru projekta, ki ga je organizirala Ljudska univerza Tržič. Vinko je za razstavo izbral le akrilna platna, čeprav so se udeleženci delavnic lahko preizkusili tudi v drugih tehnikah. Nekateri so slikali akvarele, drugi risali z barvnimi svinčniki….
Za odprtje razstave smo skupaj s stanovalci Doma pripravili kratek kulturni program. Uporabniki so zaplesali, zapeli, nekaj pesmi je zapel tudi domski zbor Slavček. Pozdravila nas je direktorica Doma mag. Renata Prosen, pa direktorica Ljudske univerze, mag. Metka Knific, odprtja se je udeležil tudi tržiški župan mag. Borut Sajovic, ki je še posebej lepo pozdravil naše uporabnike in poudaril, da je zadovoljen, ko vidi, da je med tržiškimi ustanovami toliko sodelovanja in povezovanja.
Ob koncu prireditve smo si ogledali razstavo, ki je postavljena v pritličju in v prvem nadstropju Doma. Uporabniki so bili zelo ponosni na svoja dela, stanovalci Doma pa prav tako. Je že res, da imajo veliko veselja že ob nastajanju slike, videti jo, kako visi na steni in jo lahko občudujejo tudi drugi ljudje pa je zagotovo neprecenljivo.
Preden smo se vrnili nazaj v enoto, so nas v Domu še prijazno pogostili, ogledali pa smo si še razstavo v vitrinah v pritličju. V manjši smo razstavili poslikave stekel in voščilnice, ki smo jih naredili mi in sodelavci iz enote Šenčur.

Zopet smo plesali

Skupina uporabnikov tržiške enote se je z veseljem odzvala povabilu  plesnega učitelja Jureta Markiča iz Plesnega kluba Tržič in zaplesala v zabavnem delu finala Državnega prvenstva v rock and rollu, ki se je odvijalo prejšnjo soboto v Dvorani tržiških olimpijcev v Tržiču.
Kot lansko leto, so uporabnike z gromkim aplavzom tudi letos pozdravili gledalci, sodniki in ostali plesalci. Skupina je svojo točko hip-hop odplesala zelo suvereno, po nastopu pa smo izkoristili priložnost in se Juretu javno zahvalili, ker že dolgo vrsto let kot prostovoljec prihaja v našo enoto in z uporabniki deli svoje znanje in veselje do plesa.

Letovanje z individualnim spremstvom iz programa razbremenitve družine

Pa smo ponovno nazaj. Za nami je še eno doživetje, ki nas bo grelo še vse dni tega leta…
Letovanje za uporabnike, ki potrebujejo individualno spremstvo je tudi letos gostilo Letovišče in zdravilišče na Debelem Rtiču. S svojimi bogatimi aktivnostmi, ki se jih lahko udeležujemo, ter s svojo prijaznostjo so prav gotovo dobra izbira. Že na vratih nas pričaka nasmejana gospodična Iva, ki nas je vesela, saj pravi, da vedno prinesemo sonce…

Dnevi letovanja so minili kot bi mignil. Že takoj po prihodu smo se skupaj z vrtnarko Natašo odpravili na voden ogled parka, v katerem smo razvajali nase nosove z vonjavami dišavnic in cvetočih rastlin, sprehodili pa smo se tudi po stoletnem drevoredu cipres.

Kosilo nas je tako okrepčalo, da smo se po počitku strumno lotili risanja slikic na kamne ter trim stezo, ki poteka okrog stavb v zdravilišču in si tako naredili prostor za slastno večerjo, ki so jo nekateri porabili na sprehodu po Portorožu, drugi pa na skupinskem plesu.

Naslednje jutro je dež lil kot iz škafa, toda naših načrtov to ni prav nič zmotilo. Bazen v našem Boru nam je popestril dopoldan, mehurčki v hotelu Arija popoldan in Videomeh nas je v večernih urah ob petju sladko zazibal v četrtkovo jutro.
»Uf, zadnji dan pred odhodom je že«, je bila prva misel, ki nam je zjutraj prišla nasproti….
Še nekaj uric plavanja, fizioterapije, še en skok do Portoroža in presenečenje, ki se nam kar samo nariše v obliki električnega avtomobilčka, prirejenega tudi za transport vozičkov, s katerim se vozimo sem in tja po Debelem Rtiču in veselo vriskamo…

In je tu večer, ko ob glasbi ustvarjamo nakit in že je jutro tistega dne, ko napoči čas za domov.
Utrujeni od dogodivščin, toda srečni, da smo skupaj soustvarili še ene lepe počitnice, se vračamo domov nasproti tistim, ki smo jih tudi že pogrešali…

Po Kranju

Mesto Kranj je v maju ponujalo obilo kulturnih užitkov.  Lep dan in  prijeten sprehod po toplem sončku smo združili z obiskom razstav.
V Mali galeriji Kranj smo si ogledali dela akademskega slikarja Zmaga Puharja. V več kot 30 letih ustvarjalnega dela je pripravil preko 50 samostojnih razstav v Kranju, po Sloveniji in v evropskih državah, dvakrat pa tudi v New Yorku. Je slikar, oblikovalec, grafik, fotograf in likovni pedagog.

Male, lepo oblikovane keramične svetilke iz antičnega obdobja so pogoste arheološke najdbe. Vanje so nalili olje, zataknili trak tkanine, ki je počasi gorel in oddajal prijetno svetlobo.
Razstava antičnih svetilk v Gorenjskem muzeju je zasnovana na arheoloških izkopaninah na območju Beograda, kjer se je pred 2000 leti razprostiralo rimskodobno mesto Singidunum.
Opremljene s podobami grško-rimske mitologije predstavljajo poseben vpogled v rimsko dobo in v vsakdanje življenje v tem mestu.

Sprehod smo nadaljevali mimo gradu Kieselstein do Pungerta, kjer smo z razgledne točke opazovali kanjon Kokre in del mesta s pogledom proti Laboram.

Na poti nazaj smo zavili še v Galerijo Mestne občine Kranj, kjer je svoja dela razstavljal slikar in grafik Nejč Slapar.

Posebno presenečenje pa nas je čakalo ob odhodu iz občine. V manjši dvorani so bili razstavljeni številni starodobni motorji. Prijazen gospod, zbiratelj in lastnik večih razstavljenih motorjev, nam je namenil nekaj besed in nam povedal, koliko truda, znanja, časa in tudi veselja je vložil v obnovo tega ali onega modela.

Obisk podjetja Prijon

V škofjeloški enoti smo odšli na ogled podjetja Prijon d.o.o., ki je eno največjih in najboljših proizvajalcev vrhunskih kajakov in kanujev na svetu. Podjetje nosi ime po legendi slovenskega kajakaštva Antonu Prijonu (svetovni kajakaški prvak leta 1959), mi vsi pa trenutno ta šport najbolj povezujemo s Petrom Kauzerjem, ki nas že kar nekaj časa razveseljuje z odličnimi rezultati v tej disciplini.

V Baški grapi, kjer se nahaja eden izmed proizvodnih obratov (sedež podjetja je v Nemčiji), nas je prijazno sprejel g. Gorazd in nas popeljal skozi njihovo proizvodnjo. Pokazal nam je, kako iz karbonskih in steklenih vlaken izdelujejo vesla, kako ta vesla potem sestavljajo in kako sestavljajo kajake.

Na koncu so nas še lepo postregli s pecivom, sokom in kavico, za spomin so nam dali pravo kajakaško veslo mi pa smo jim v zahvalo podarili en naš izdelek. Imeli smo se zelo lepo, nad predstavitvijo smo bili navdušeni, zaposlenim, predvsem g. Gorazdu pa se še enkrat lepo zahvaljujemo za lepo dopoldne, ki smo ga preživeli na Primorskem.
Na poti nazaj smo se ustavili še v Podbrdu, kjer smo si ogledali mizarsko delavnico, mizarja Simona. Tu smo na toplem spomladanskem soncu še pomalicali, nato pa smo se polni lepih vtisov podali preko Petrovega Brda nazaj na Gorenjsko.

Družabne igre, stare igre

Na lepo majsko dopoldne smo se srečali z učenci in učiteljicami OŠ Voklo. To je bilo naše drugo srečanje in tokrat smo se dogovorili, da si bomo dan polepšali z zabavnimi, družabnimi igrami na prostem. Po predhodnem skupnem sestanku smo se dogovorili, da na šoli pripravijo 4 igre, mi pa tudi 4, ena pa bo skupna.
Na dogovorjeni dan smo se dobili v Športnem parku Voklo in dan je bil čudovit. Zbralo se nas je veliko, skoraj 90 radoživih, veselih in glasnih navdušencev. Razdelili smo se v mešane skupine in začeli. Na šoli so pripravili igre:
-    prenašanje žogice na loparju
-    nogomet
-    igrica s padalom
-    igra z baloni

Mi pa smo piskali nekaj starih iger, ki so se jih igrali naši starši:
-    igra z žogami
-    ali je kaj trden most?
-    razbijanje lonca ali štehfanje
-    barvice

Koliko veselja in zabave je bilo ob vsem tem pa slike povejo več od vseh komentarjev.
Na koncu smo napihnili še veeeeeeliko balonov in se postavili v mivko, kjer je bil namen, da se skupina znebi čimveč balonov. Izvirnost kako se znebiti balonov, je bila velika .

Nazadnje smo se zahvalili učencem in bili zelo presenečeni, ker so nas obdarili z lepimi darilci.

Obisk pri županu Šenčurja g. Miru Kozelju

V prednovoletnem času smo bili veseli obiska župana g. Mira Kozelja v naši enoti v Šenčurju in se še posebej razveselili  vabila, da ga tudi mi obiščemo v njegovem uradu.
Za občutek sprejetosti in vključenosti v družbeno življenje je spoznavanje lokalne in širše skupnosti zelo pomembno. V letu in pol delovanja enote Šenčur smo spoznali in navezali stik z različnimi institucijami in službami v občini Šenčur in njenih krajevnih skupnostih ter se dogovorili za sodelovanje v mnogih aktivnostih in projektih. Spremljamo in sledimo dogajanju v občini ter sodelujemo v različnih prireditvah, kot je ogled razstav v občinskem muzeju, novoletni bazar,…

Župan in njegov urad ima v življenju občine zagotovo zelo vidno in pomembno vlogo. In tako smo ga obiskali v njegovem uradu. Zanimale so nas naloge, odgovornosti in obveznosti te pomembne funkcije, prav tako pa tudi hiša in prostori, v katerih župan opravlja svoje delo.
Župan nas je lepo in zelo prijazno sprejel ter nam razkazal prav vse občinske prostore. Zadnja koristna pridobitev je občinski arhiv, ki je povsem nov, sodobno in zelo funkcionalno opremljen. Zdi se, da je nanj župan še posebej ponosen.

Z g. Mirom Kozeljem smo prijetno poklepetali in se pogovorili o vsem, kar se pomembnega v občini dogaja.
Veseli smo, da se nahajamo v občini, ki izkazuje socialni čut in posluh za potrebe svojih občanov, tako tudi uporabnikov našega varstveno delovnega centra.

Tačke pomagačke

 Tačke pomagačke je slovensko društvo za terapijo s pomočjo psov. Cilj društva je pomoč pri rehabilitaciji in izboljšanje počutja otrok, mladostnikov, starostnikov ter oseb s posebnimi potrebami. Društvo je humanitarno, prostovoljno in nepridobitno.
Z veseljem so se odzvali povabilu in nas obiskali v našem centru. Šest nadvse prijaznih kužkov in njihovi lastniki so nam prikazali kaj vse znajo, a najprej smo se spoznavali.

Ko so se nas kužki navadili in mi njih, so nam pokazali svoje znanje in spretnosti. Pridi, sedi, lezi, počakaj, prosi, hoja nazaj, preval in še bi lahko naštevali veščine, ki jih obvladajo. Kraljevi pudelj Gus pa je poiskal skrito košarico in se pomeril v vlečenju z Alešem in Jožkom.

Kužki so bili različnih pasem. Dva zlata prinašalca, čivava, labradorec, kraljevi pudelj in tibetanski terier. Vsak je imel okoli vratu zavezano rutko s sporočilom ali vprašanjem za naše uporabnike.

Janez pa se je javil, da Gusu umije zobe. Najprej sebi, potem pa še njemu. Ja, za pudlja je uporabil njegovo ščetko, posebno ščetko za kužke

Poseben stik s kužki pa so vzpostavili tisti, ki so poslušali njihov srčni utrip, ali pa jih česali.

Terapija s pomočjo psov je ciljno usmerjeno posredovanje, pri katerem so psi, ki ustrezajo določenim kriterijem, pomemben del terapevtskega procesa, opravljajo pa ga v okviru svoje stroke za to usposobljeni strokovni delavci. Uporabniki so ležali na tleh skupaj s kužki, se pomirili, prepustili svojim mislim in začutili so eden drugega.

Tačke pomagačke so nam podarile izreden dan, posebno doživetje, pa tudi poučno je bilo. Uporabniki so bili navdušeni in vsi so želeli sodelovati. Celoten kolektiv VDC-ja, še posebej pa uporabniki, se Tačkam pomagačkam najlepše zahvaljujemo za nesebično darovanje njihovega prostega časa, dobre volje, ki so jo razdelili med nas in za posebno doživet dan, ki nam bo vsem ostal v lepem spominu.
Uporabniki so se Tačkam pomagačkam zahvalili z našim izdelkom – ročno izdelanimi vrtnicami.