Lončarski tabor na Goričkem

Objavljeno 10.7.2012

»Nekoč, pred davnimi časi, je živel mogočen kralj. Tam daleč, za sedmimi gorami in sedmimi vodami, si je sezidal mogočen grad. Bil je največji daleč na okoli. Ponosno se je sončil v vsej svoji razsežnosti dolgih osemsto let. Sreča in zadovoljstvo sta vladala v okolici. Potem pa, ko je umrl poslednji izmed plemiške družine, je nenadoma zaspal. Pogreznjen sam vase se je obdal z molkom in tišino ter temnimi gozdovi. In z njim je zaspala vsa narava-polja, reke in ljudje. Dolgih sto let že spijo v svoji melanholični spokojnosti. Spijo in sanjajo…«

Krajinski park Goričko nam je tudi letos omogočil brezplačen ogled gradu Grad, za kar smo jim zelo hvaležni.

Tabora se je udeležilo šest naših uporabnikov: Jožko, Luka, Eva, Mojca  in obe Suzani, ki sta se tabora udeležili že drugič. Nismo iskali Kačeve krone, nismo poskušali odčarati pokrajine in spečega gradu. Iskat smo prišli mojstre lončarje – Karla Šalamona in Štefana Zelka. Svojega bogatega znanja nista skrivala, ampak sta ga delila z letošnjimi udeleženci tabora. Spretne roke naših uporabnikov, njihovo navdušenje in pomoč Karla ter Štefana… in nastali so čudoviti izdelki.

Obiskal nas je tudi mojster krašenja prekmurskih remenk – gospod Herman Rajsar. Čas v njegovi družbi je kar prehitro minil.

Mehka, valujoča gričevnata krajina nas je začarala in vabila v svoja nedrja. Ogledali smo si kulturne in naravne znamenitosti Goričkega, obiskali stare prijatelje, ki so nas gostili lansko leto.
Posebno doživetje nam je prvi večer pripravil Karel. Luno nam je približal na dotik. Počakali smo, da se je znočilo in luna na črnem nebu, skozi teleskop, je bila podobna finemu čipkastemu prtičku. Tako blizu, da bi se je lahko dotaknili.

Na enem izmed potepanj pa nam je svojo skrivnost izdala bela štorklja, ki domuje na Goričkem. S svojimi mogočnimi krili  je pred razbeljenim soncem čuvala svoja dva mladiča. Imeli smo srečo, da nam je dovolila v svoj svet. Prav takrat sta namreč s štrkom hranila svoj zarod.
Prijazni domačin, ki je opazil, kako zamaknjeno smo opazovali visoko gnezdo in štorkljino početje, pa nam je povedal o štorklji še vse, kar nas je zanimalo.

Našim prijaznim gostiteljem smo se zahvalili s tistim kar znamo narediti- našimi lončenimi izdelki, na katere smo lahko ponosni. Eva pa je vse prisotne očarala s svojim ciganskim tangom.

Mojca, Eva, Jožko, Luka, Suzana P. in Suzana Z. – BILI STE SUPER!
Hvala tudi vam Goričanci, da nas vedno tako prijazno sprejmete.



Objavi komentar