Tretji lončarski tabor na Goričkem

Objavljeno 16.7.2013

Pokrajina na Goričkem je čarobna, skrivnostna in zanimiva. Bolj ko jo spoznavaš, bolj te prevzame.
Ljudje so prijazni in srčni.
Tisti, ki ima oči odprte, ki je željan novih dogodivščin in poznanstev, bo to videl.
IMG_4399Mateja Novak, Jožko Pergar, Jožko Oblak, Mojca Tratnik, Aleš Zupan, Franc Hudomalj in Suzana Pevec, so bili udeleženci tretjega lončarskega tabora na Goričkem. Suzana, ki se je na Goričko vrnila že tretjič, nam je znala predstaviti marsikatero znamenitost, ki smo se jih tudi tokrat poiskali na največjem gradu na Slovenskem. Pozitivno energijo, mir in hlad smo poiskali med mogočnimi drevesi v grajskem parku.


Učili smo se od Karla Šalamona in Štefana Zelka in onadva od nas.

Goričke škrate in čarobnost noči smo iskali, ko se je na pokrajino spustila noč, ko so se okrog svetilk pričeli  zbirati metulji noči in so utihnili dnevni glasovi ptic.
Zadnji dan smo se odpeljali do vasi Ižakovci. Odpravili smo se na Otok ljubezni, ki ga je skozi čas ustvarila reka Mura. Brodar nas je z brodom odpeljal preko Mure, ogledali smo si edini plavajoči mlin, ki še deluje in muzej büjraštva.

Čas na Goričkem je prehitro minil. Slovo od ljudi, ki nas vedno sprejmejo odprtih rok je vedno težko.

Naša mala skupina pa je tudi tokrat dokazala, da znamo vedno presenečati, se navzeti prekmurske domačnosti, njihove mehkobe in zaživeti duh tradicije ter začutiti malega človeka in njegovo navezanost na naravo, kulturno dediščino in družino.



Objavi komentar