Arhiv za julij 2012

Otroci v srcu narave

Objavljeno 19.7.2012

Čisto malo je potrebno, da otrokom prvabimo nasmeh na obraz. Tudi VDC Kranj se je potrudil in otrokom iz socialno ogroženih družin omogočili nekaj nepozabnih in lepih trenutkov z našimi uporabniki.
Zavarovalnica Triglav  je v sodelovanju s Centrom Pokljuka d.o.o., Društvom prijateljev mladine Moste-Polje, Nedeljskim dnevnikom, Radiom Center in Triglavskim narodnim parkom organizirala poletno letovanje socialno ogroženih otrok v Športnem centru Triglav Pokljuka – Otroci Triglava v srcu narave. Letovanja so se udeležili otroci iz Krškega, Metlike, Novega mesta, Kopra, Nove Gorice, Ajdovščine, Lenarta, Celja, Šentjurja,  Zagorja in ostalih krajev.
Skupaj z vzgojitelji so spoznavali spoznavali lepote Triglavskega narodnega parka. V okviru delavnic, ki so potekale vsak dan, pa so razvijali svoj športni, ekološki in kreativni potencial ter se družili in zabavali.
VDC Kranj je pripravil štiri delavnice ustvarjanja z glino, na katerih je vsak izmed udeležencev preiskusil svoje ustvarjalne sposobnosti. Pod spretnimi prsti so nastajali lepi in zanimivi izdelki, katere so na koncu letovanja dobili za spomin. Nekaj izdelkov pa bomo podarili Zavarovalnici Triglav, ki je letovanje omogočila.


Imeli smo čast, da nas je obiskal predsednik Danilo Turk, ki nas je vse skupal lepo pozdravil in z nami preživel nekaj trenutkov ter si ogledal našo delavnico in izdelke, ki smo jih naredili. Recept za ognjičevo kremo nam je zaupala teta Pehta, Bedanec pa nas je razveselil s svojimi šalami.
Naši uporabniki so s spremljevalci preživeli nekaj čudovitih dni v druženju z otroki, ki nam bodo vsem še dolgo ostale v lepem spominu.

Lončarski tabor na Goričkem

Objavljeno 10.7.2012

»Nekoč, pred davnimi časi, je živel mogočen kralj. Tam daleč, za sedmimi gorami in sedmimi vodami, si je sezidal mogočen grad. Bil je največji daleč na okoli. Ponosno se je sončil v vsej svoji razsežnosti dolgih osemsto let. Sreča in zadovoljstvo sta vladala v okolici. Potem pa, ko je umrl poslednji izmed plemiške družine, je nenadoma zaspal. Pogreznjen sam vase se je obdal z molkom in tišino ter temnimi gozdovi. In z njim je zaspala vsa narava-polja, reke in ljudje. Dolgih sto let že spijo v svoji melanholični spokojnosti. Spijo in sanjajo…«

Krajinski park Goričko nam je tudi letos omogočil brezplačen ogled gradu Grad, za kar smo jim zelo hvaležni.

Tabora se je udeležilo šest naših uporabnikov: Jožko, Luka, Eva, Mojca  in obe Suzani, ki sta se tabora udeležili že drugič. Nismo iskali Kačeve krone, nismo poskušali odčarati pokrajine in spečega gradu. Iskat smo prišli mojstre lončarje – Karla Šalamona in Štefana Zelka. Svojega bogatega znanja nista skrivala, ampak sta ga delila z letošnjimi udeleženci tabora. Spretne roke naših uporabnikov, njihovo navdušenje in pomoč Karla ter Štefana… in nastali so čudoviti izdelki.

Obiskal nas je tudi mojster krašenja prekmurskih remenk – gospod Herman Rajsar. Čas v njegovi družbi je kar prehitro minil.

Mehka, valujoča gričevnata krajina nas je začarala in vabila v svoja nedrja. Ogledali smo si kulturne in naravne znamenitosti Goričkega, obiskali stare prijatelje, ki so nas gostili lansko leto.
Posebno doživetje nam je prvi večer pripravil Karel. Luno nam je približal na dotik. Počakali smo, da se je znočilo in luna na črnem nebu, skozi teleskop, je bila podobna finemu čipkastemu prtičku. Tako blizu, da bi se je lahko dotaknili.

Na enem izmed potepanj pa nam je svojo skrivnost izdala bela štorklja, ki domuje na Goričkem. S svojimi mogočnimi krili  je pred razbeljenim soncem čuvala svoja dva mladiča. Imeli smo srečo, da nam je dovolila v svoj svet. Prav takrat sta namreč s štrkom hranila svoj zarod.
Prijazni domačin, ki je opazil, kako zamaknjeno smo opazovali visoko gnezdo in štorkljino početje, pa nam je povedal o štorklji še vse, kar nas je zanimalo.

Našim prijaznim gostiteljem smo se zahvalili s tistim kar znamo narediti- našimi lončenimi izdelki, na katere smo lahko ponosni. Eva pa je vse prisotne očarala s svojim ciganskim tangom.

Mojca, Eva, Jožko, Luka, Suzana P. in Suzana Z. – BILI STE SUPER!
Hvala tudi vam Goričanci, da nas vedno tako prijazno sprejmete.

V ritmu Afrike

Objavljeno 9.7.2012

Tokratna glasbena delavnica v enoti Mavrica je bila v ritmu Afrike. Miha in Steve, ki že štiri leta živi v Sloveniji in na OŠ Cerklje na Gorenjskem poučuje angleški jezik, sta enotama Mavrica in Tržič pričarala delček Afrike.
Še dolgo potem, ko sta odšla, se je v naših prostorih in srcih pelo » Malaika, nakupenda Malaika«…kar pomeni “Angel, ljubim te moj Angel”.

Košarkarski kamp Boki Nachbar

Objavljeno 6.7.2012

Tudi letos smo sodelovali na Mednarodnem košarkarskem kampu Boki Nachbar v Kopru. Ta dan smo že nestrpno čakali, saj smo skozi celo leto pridno trenirali in vadili elemente košarke, ki smo jih želeli podeliti z ostalimi sodelujočimi na kampu. In končno je napočil dan, ko smo se zopet vsi zbrali na Osnovni šoli Koper, kjer smo odigrali revijalno tekmo med varovanci VDC Koper, Nova Gorica in Idrija – Vrhnika. Da je bila tekma še bolj zanimiva, se je naši ekipi pridružil košarkar Krke Smiljan Pavič, ekipi Koper pa Boki Nachbar. Tekma je bila zelo napeta, navijači pa so nas spodbujali z glasnim aplavzem.


Tekmo je med odmori popestrila navijaška skupina Zmajčice.

Po končani tekmi je sledilo še skupinsko slikanje z vsemi sodelujočimi na kampu.  Spoznali smo kar nekaj slavnih košarkarjev, ki so tudi igrali v NBA, kot so: Boki Nachbar, Igor Rakočevič in  Aleksandar Smiljanič. Imeli pa smo tudi to čast, da nas je prišel pozdravit direktor NBA za Evropo Neal Meyer.

Igrica o malici in veliki repi

Objavljeno 5.7.2012

Uporabniki tržiške enote so se pod mentorstvom naše prostovoljke, gospe Marije Teran, dolgo učili in vadili igrico, ki govori o izmišljenem dogodku, ko nekega dne kuharju ni uspelo pripraviti malice in so zanjo morali uporabniki poskrbeti sami. In spomnili so se na repo, ki raste na našem vrtu. Zgodba sicer temelji na ljudski pripovedki Velika repa, a jo je gospa Marija priredila tako, da v njej nastopijo in imajo vlogo vsi uporabniki.
Besedilo je popestreno tudi s kratkimi pesmicami, pripomočke za igro pa nam je pomagal izdelati slikar, gospod Vinko Hlebš.


Prvič smo z igrico nastopili v Osnovni šoli Bistrica. Zaigrali smo jo učencem 4., 5. in 6. razredov, ki naše uporabnike že poznajo, saj so z njimi sodelovali pri računalniškem krožku.
Uporabniki so igrico odigrali zelo dobro, učenci pa so zanjo pokazali veliko zanimanje in jih nagradili z bučnim aplavzom.

Zahvalili smo se gospe Mariji za mentorstvo pri igrici ter pomočnici ravnatelja, gospe Mirjani Kravcar, za lep sprejem in sodelovanje skozi vsa leta. Gospa Kravcarjeva je potrdila naše misli, kako pomembno in dobro je, da sodelujemo. Skozi skupne aktivnosti se spoznavamo, skozi to raste razumevanje za drugačnost, postanemo si naklonjeni in skozi življenje gremo bogatejši.