Arhiv za september 2015

Obisk ZOO Ljubljana

Objavljeno 28.9.2015

Uporabniki, ki se niso udeležili izleta na Otok ljubezni, so obiskali Živalski vrt v Ljubljani.

15. Županov tek 2015

Objavljeno 25.9.2015

Mestna občina Kranj je v sodelovanju z Atletskim klubom Kranj v soboto, 19. septembra 2015 ob 10. uri na Brdu pri Kranju organizirala tradicionalno dobrodelno, športno in kulturno prireditev 15. Županov tek – Kranj 2015 za razvoj socialnega podjetja Fundacije Vincenca Drakslerja. Tega dogodka so se udeležili tudi uporabniki Varstveno delovnega centra Kranj iz organizacijskih enot Kranj, Škofja Loka, Šenčur in Tržič v spremstvu zaposlenih. Prehodili smo pot dolgo 1750m in se imeli super 🙂 .

Urejanje parka in obisk skrbnika fundacije

Objavljeno 23.9.2015

V VDC Kranj z namenom dviga kakovosti življenja uporabnikov izvajamo tudi vsebine in programe, ki predstavljajo nadstandard ter za katere moramo finančna sredstva zagotoviti z  donacijami, dotacijami, prispevki posameznikov ter s prodajo naših lastnih izdelkov.
Spomladi 2014 smo z donacijo Lions kluba Kranj, Rotary Cluba Kranj in MO Kranj, na zelenici za stavbo postavili štiri specialne gibalne naprave, ki omogočajo kakovostno rekreativno gibanje in fizioterapevtsko obravnavo.


V maju je sledila slavnostna otvoritev.
DSCN0164Jeseni 2014 smo za donatorska sredstva zaprosili fundacijo iz tujine. S temi sredstvi smo želeli kupiti novo kombinirano vozilo za prevoz uporabnikov, z delom sredstev pa naš park vsebinsko še bolj približati potrebam uporabnikov, kot celote zelenega prostora, v katerem se bodo počutili varno in prijetno.
Projekt, ki ga sodobna literatura prepozna kot »Zeleni program socialnega varstva«, je fundacija finančno podprla, nakar smo se lotili njegovega uresničevanja. Uredili smo ustrezne sprehajalne, tudi  krožne poti, postavili dvignjeno gredico za izvajanje hortikulturne terapije, zasadili plezalne rastline in okrasno grmičevje, ki v svoji živopisni pestrosti zaokrožajo celoto našega parka. V prostoru je načrtovan tudi poligon za terapijo s pomočjo psov. V vogalu zelenice rastejo tri mogočna drevesa, ki ustvarjajo neprecenljivo naravno senco in zavetje, v katerem smo ustvariti intimne kotičke za druženje in izvedbo različnih delavnic.
V terapevtskem kontekstu se hortikultura in živali uporabljajo kot vsebina za delovne aktivnosti ali rekreativne aktivnosti, ki pozitivno vplivajo na duhovni, psihološki in intelektualni razvoj ljudi s posebnimi potrebami. Narava, rastline in živali se odzivajo na način, ki ima terapevtske vrednosti in učinke, ti pa se odražajo na celotnem psihofizičnem funkcioniranju oseb z motnjami v duševnem razvoju, ki dobijo nove priložnosti za svoje samouresničevanje, razvijajo boljši občutek obvladovanja lastnega življenja in osebne avtonomnosti.
IMG_2382  Z novim kombiniranim vozilom smo pridobili varno vozilo, skladno s cestno prometnimi predpisi za prevoz oseb na invalidskih vozičkih. Vozilo je prilagojeno potrebam naših uporabnikov. Povečuje možnost vključitve v storitev in v vsebine za dvig življenjske kakovosti, ki se odvijajo zunaj VDC-ja (kulturni, izobraževalni, športni, družabniški in ostali programi), daje več možnosti sodelovanja z zunanjimi ustanovami in povezovanja med našimi enotami.
kmbSkrbnik fundacije Tholen Fundation Vaduz, g. Otto Blumer in predstavnica ga. Mayer, sta ob obisku Slovenije, med ostalim želela spoznati tudi naš zavod in tako sta nas s spremstvom obiskala prve dni septembra. Direktorica je obiskovalce popeljala v park, kjer jih je s pesmijo ob spremljavi kitar pozdravil naš zborček. V nadaljevanju smo jim predstavili našo dejavnost in vsakdanji utrip. Izredno presenečeni in navdušeni so bili nad izdelki iz gline, pa tudi nad sproščenim vzdušjem in pozitivno energijo, ki so jo začutili med sprehodom po hiši. Skozi primerjavo praks oz. predstavitev prakse v Švici, se je razvila zanimiva diskusija in zadovoljni smo ugotovili, da »tuje ni nujno boljše«.
Predstavnikoma fundacije, g. Blumer in ga. Mayer smo se ob odhodu zahvalili za zaupanje, izkazano s finančno podporo projektu. Ob zaključku sta predstavnika izrazila zadovoljstvo nad odgovorno skrbjo za celostno dinamiko, katero sta imela priložnost prepoznavati v času obiska.

Celoten kolektiv VDC Kranj in še zlasti  uporabniki, katerim bosta pridobitvi pomembno doprinesli h kakovosti življenja.

Na Otoku ljubezni v Ižakovcih

Objavljeno 22.9.2015

Reka Mura se je skozi stoletja ob svojem koritu poigrala z naravo in ustvarila naravni otok, ki so ga domačini poimenovali  Otok ljubezni.
Brod
Skozi vse leto obiskovalci Otoka ljubezni lahko posežejo po vožnji z brodom, ki je eden redkih, še obstoječih povezav med levim in desnim bregom Mure.
Brod v Ižakovcih in brod v Melincih sta dva od skupno treh brodov, ki še vozijo po reki Muri v Sloveniji. Brod sestavljata dva plitva čolna (kumpa), povezana s povezovalno in nosilno ploščadjo, na kateri je brodnikova utica. Ploščad z ograjo je pripeta na jekleno medobrežno vrv, po kateri teče škripec z obesno vrvjo. Brod se preko reke pomika s pomočjo rečnega toka.


Mlin
Najnovejša pridobitev Otoka ljubezni  je vsekakor pravi plavajoči mlin na Muri, ki je edini tovrstni objekt v Sloveniji in eden redkih v tem delu Evrope.
Še pred nekaj desetletji je na Muri delovalo preko 40 plavajočih mlinov. Mlin v Ižakovcih je izdelan leta 1999 po izvirnih načrtih, ostalih po enem od nekdanjih mlinov na Muri. Mlin je v celoti iz lesa. Skupaj z velikim mlinskim kolesom stoji na dveh čolnih (kumpih). V prostorih mlina je posebna soba za mlinarja, ki v mlinu melje ajdovo, pšenično, pirino in koruzno moko.

Tkalska delavnica
Po 1. svetovni vojni se je začelo veliko povpraševanje po lanu, saj je primanjkovalo surovin za izdelavo oblačil. Tako so ljudje v Dolinskem predelu Prekmurja začeli množično pridelovati lan in ga tudi ročno predelovati. Na novo so lan v Ižakovcih za potrebe turističnih in kulturnih prireditev začeli pridelovati po letu 1992. V tkalski delavnici ženske – imenovane Skupina lan, članice Društva za kulturo in ljudsko izročilo Ižakovci, prikazujejo potek predelave lanu, prejo lanu in tkanje.

Izdelki iz slame
Pletenje slamnatih izdelkov spada med eno od redkih, še ohranjenih domačih obrti v Prekmurju. Izdelki se pletejo iz ržene slame, medtem ko pšenično klasje služi za dekoracijo. Še nedozorelo – zeleno žito se na njivah pobere ročno in se suši na obeh straneh, da slama postane bela. Pred pletenjem je potrebno slamo namočiti z vodo, da se lažje upogiblje.

Stalna razstava “Büjraštvo na reki Muri”
V brežni hiši je na ogled postavljena stalna razstava o büjraštvu. Razstavljeni so predmeti in orodje, ki so ga nekoč büjraši uporabljali pri svojem delu.
Mura, simbol in duša Prekmurja, je divja in nevarna reka. Poplavljala je, odnašala mline in brodove ter si ob velikih deževjih in naraslih vodah iskala novih poti. Ljudje so se spopadali z reko in jo zabüjrili. Iz büjranja se je razvil spoštovan poklic büjraš. Ime izhaja iz prekmurske besede büjr, kar pomeni približno to, kar v slovenščini jez. Vendar Mura ni zajezena. Utrjeni so njeni bregovi, ob tem pa narejeni še drugi posegi, ki reki preprečujejo razvijati neznansko moč svoje vode. Büjraši z naravnimi sredstvi iz lesa vrb, topolov, jelš spletajo butare. Ob poškodovano brežino zabijajo kole, zlagajo plast butar, vozijo gramoz za učvrstitev, vse nekajkrat ponovijo, da dobijo kompaktno in masivno gradnjo, ki jo čvrsto zvežejo z jekleno žico.

Vir:
Ižakovci.si
Slovenia.info
Beltinci.net

 

Letovanje Ankaran 2015

Objavljeno 16.9.2015

Hotel Adria Ankaran leži v središču naselja Ankaran, le 5 km od mesta Koper. Tik ob morju, v senci borovcev in oljk, v pravi mali zeleni oazi, ponuja številne možnosti za aktivno preživljanje dopusta. Veliko je s prometom neobremenjenih krajših in daljših sprehajalne poti.


Letovalci  smo bili nastanjeni v vilah Bor. Pestra hotelska ponudba nam je, poleg raznolike in okusne hrane, prijaznega osebja ter kopanja v morju in poležavanja na plaži, ponudila tudi uživanje v zunanjem in notranjem bazenu.
Poležavanje na plaži in kopanje v morju.

Uživanje na zunanjem bazenu.

Notranji bazen.

Čisto nasprotno lanskemu deževnemu letovanju na Krku, nam je letos na roko šlo tudi vreme. Temperatura morja je bila prav prijetna zato smo večino dneva preživeli v vodi. V popoldanski vročini smo se umaknili v senco, kjer smo se družili ob kavici, kartah, branju knjig in igri mini golfa.

Preizkusili smo se tudi v vožnji s pedalinom.

Večere smo si popestrili s plesi, različnimi igrami, večernimi sprehodi ter obiskom bližnjega lunaparka in gostišča, kjer so nas pogostili s sladoledom,…, tako je prav vsak prišel na svoj račun.

Veselili smo se tudi odhoda domov, saj vemo, da nas prihodnje leto ponovno čaka še eno doživeto letovanje.

Vtisi letovalcev.
Olga:
V soboto smo pozajtrkovali in spili kavico. Nato smo vzeli potovalke in vse drugo kar rabimo za na morje. Odpeljali smo se ob 10.00 uri. V skupini sem bila pri Ines. V vodi sem zelo uživala. Vreme smo imeli sončno in vroče. Hodili smo tudi na kavico in sladoled. Kupila sem tudi nekaj spominčkov za hčerko in sina od mojega nečaka. Hrane je bilo na pretek. Bila je samopostrežb. Dnevi so hitro minevali in morali smo se vračati proti Bivalni enoti.

Primož in Elvis:
V soboto smo šli na morje v Ankaran. Kopali smo se na morju. Bili smo tudi v olimpijskem bazenu. Igrali smo golf. Imeli smo ples. Zjutraj smo se peljali s pedalinom. Šli smo na sladoled. Imeli smo tudi tombolo. Hrana je bila zelo dobra.