Arhiv za februar 2016

Obiski v salonu Danijela

Objavljeno 18.2.2016

V letošnjem letu imamo v programu dela načrtovano več projektov. Projekti so usmerjeni v to, da uporabniki pridobijo različne izkušnje, znanja in stopajo v odprte odnose in socialna okolja tudi izven zavoda.
V Projektu učenja skrbi zase prihajajo uporabniki do prepoznavanja pomena urejenega osebnega videza, kako to vpliva na lastno počutje, občutek vrednosti in dostojanstva. V Projekt so vključeni vsi uporabniki z namenom enakopravne udeležbe pri izbiri in koriščenju storitev, ki jih ponuja tržišče.
S tem namenom smo iskali zainteresirane ponudnike, ki so nam lahko ponudili storitve, ki ustrezajo našim zahtevam. V salonu Danijela v Šenčurju so nam  znali prisluhniti in pripravili ponudbo različnih storitev z namenom izboljšanja počutja in urejenega videza.Tako smo uporabnikom ponudili na izbiro različne nege, masaže, pedikuro, manikuro………skratka storitve, ki pripomorejo k izboljšanju počutja, urejenemu videzu in preventivno pripomorejo k zdravju.


Zadovoljstvo uporabnikov  je veliko. Prijetno okolje, omamne dišave, nežne roke zaposlenih v salonu in urejen videz po opravljenih storitvah jim pričarajo tople nasmehe in tiho zadovoljstvo. Skupaj ugotavljamo, da je namen Projekta več kot dosežen in se ob tem tudi iskreno zahvaljujemo gospe Danijeli, da nam je prisluhnila in pripravila storitve, ki se jih udeležijo v spremstvu zaposlenih, vsi uporabniki.

Otvoritev razstave Acota Hudomalj

Objavljeno 16.2.2016

Aco ustvarja v enoti dnevnega varstva v Kranju, Škofji loki, s keramiko in glino se uri pri Tatjani in na taboru, kjer ustvarjajo čudovite izdelke, njegove risbe krasijo hodnike in marsikatero omaro v bivalni enoti. Lansko leto je v okviru »Zimzelenih« vsako jutro z veseljem ustvarjal voščilnice, ki bodo v letošnjem letu razveseljevale vse uporabnike ob rojstnih dnevih.

Porodila se je ideja, da bi delček njegovega ustvarjanja, ob njegovem 70 rojstnem dnevu, pokazali na njegovi čisto lastni mali razstavi. Aco se je ideji navdušeno odzval in pričeli smo zbirati njegove izdelke, ki se jih je kmalu nabralo dovolj za malo razstavo.
Napočil je čas otvoritve, ki smo ga popestrili s kulturnim programom. Aco si je izbral tri ljudske pesmi, ki so mu ljube in predstavljajo njegovo delo. Stanka je deklamirala pesem Kje so tiste stezice, Branko je zapel Moje nekdanje dekle, Olga pa Tri planike. Povabili smo tudi ostale enote in Martina je Acotu deklamirala čisto svojo pesem, presenetili so nas obiskovalci z OŠ Jela Janežiča in mu zapeli ob spremljavi kitare. Aco in Martina sta nazdravila s penino in s tem je bila razstava odprta :-).

Takole pa se nam je predstavil avtor razstave sam:
Rodil sem se v Ljubljani, 13. februarja, 1946 leta mami Antoniji in očetu Francu. Bil sem mali priden dojenček. Imel sem tudi brata dvojčka Staneta, ki pa je žal že umrl.
Hodil sem na Prešernovo šolo, v Kranju, kjer sem se učil pisati in risati. Kot vidite, sem se risati naučil zelo dobro.
Najraje sem imel učiteljico Vido.
Po končani šoli sem delal v mizarski delavnici pri očetu. tam sem delal rad. Pomagal sem delati pohištvo, okna, stopnice, včasih pa smo naredili tudi kakšen šank.
Živeli smo v veliki hiši v Kranju. tam sem bil srečen.
Imel sem tudi dekle Darinko, s katero sva se imela zelo rada. Ne vem, kaj je zdaj z njo…
Potem sta oče in mama umrla in jaz sem se moral preseliti v bivalno enoto.
Še vedno bi rad odšel živet nazaj v svojo hišo in včasih sem zaradi tega tudi jezen in slabe volje…
Uživam pa v ustvarjanju in takrat sem tudi tu srečen.

Pustovanje

Objavljeno 12.2.2016

Za pusta nas je razveseljeval ansambel Suha špaga. Povabili smo še uporabnike iz ostalih enot in vsi skupaj smo pustno rajali ob prijetnih, domačih zvokih. Kako smo uživali, je več kot razvidno s fotk 🙂 .


Fotke s pustovanja v kranjski enoti:

Literarna čajanka

Objavljeno 10.2.2016

Sproščeni in veseli, tako kot je bil France Prešeren, smo pri nas doma, v naši bivalni enoti, priredili Literarno čajanko. Srečanje, na katero smo se vneto pripravljali ves teden, je bilo še toliko bolj svečano, saj smo ga pripravili prav na večer kulturnega praznika.
Kot že samo ime pove, smo pripravili literarni program,  imeli prijetno debato ob suhih figah, pecivu in seveda ob čaju; vse tako, kot se Prešernovemu dnevu tudi pritiče. Bili smo prešerne volje, saj nas je obiskal čudovit gost, spoštljiv, preprost in srčen gospod, katerega je Stanka takoj prepoznala in mu povedala, da je bil v soboto na televiziji v oddaji Male sive celice in imel oblečeno sivo jopo. Prav ste uganili! Naš gost je bil g. Pavle Ravnohrib.
IMG_7856
S svojim pripovedovanjem o Prešernu, katerega je igral v filmu in o veliko drugih stvareh, nam je g. Pavle pričaral tako prijetno vzdušje, da bi se z  njim lahko pogovarjali v nedogled.


Navdušeno so nastopili tudi naši kulturni umetniki: Stanka je na harmoniko zaigrala Zdravljico,  Robi in Jana sta prebrala svoji pesmi, Olga in Andreja pa vsaka po eno Prešernovo pesem. Uroš in Saša sta povedala nekaj o Prešernu, povezovalka je bila Mojca. Vse skupaj pa je še polepšal pevski zborček pod vodstvom ge. Polone.

Čestitali smo tudi Janezu Kuraltu, saj se je točno na kulturni praznik srečal z Abrahamom.
Za prijetno vzdušje smo poskrbeli vsi; stanovalci, zaposleni bivalne in tudi dnevne enote ter naš sodobni dr. Fig – g. Pavle Ravnohrib.

Prešernov dan v enoti Šenčur

Objavljeno 9.2.2016

V pozdrav kulturi in Prešernovem  spominu smo  v enoti Šenčur prebrali Turjaško Rozamundo. Presenetila nas je zgodba, ki je sodobna tudi danes.  Za zaključek pesmi pa nas je Martina razveselila s svojo kratko pesmico.

 
Sem se postarala,
delat ne morem.
Godci zagodlajo,
plesat pa pojdem.

Priznanje za prispevek h kulturi pa so letos prejeli uporabniki, ki so v lanskem letu veliko svojega časa namenili učenju klekljanja, še posebej Aleš, ki postaja pri sukanju klekljev zelo samostojen.