Arhiv za junij 2016

Eko Tabor na kmetiji Pr’Robež

Objavljeno 30.6.2016

20160621_134937
Eko Tabor smo v letošnjem letu izvedli prvič in zaradi bogate ponudbe, tako kulinarične kot rekreacijske in animacijske, smo se odločili za kmetijo Pr’ Robež, ki nas je poleg omenjenih dejstev prepričala tudi s ponudbo jahanja na umirjenih lipicankah, pod strokovnim vodstvom in zagotovljenim spremstvom.
Prvi dan smo se spoznali z lastnico kmetije, ga. Darjo in z vsemi živalmi: s kužki Berto in Kajo, z mladimi nagajivimi mucki in z lipicankami.


Domačija se nahaja v vasi Lom pod Storžičem, v občini Tržič. Gorska vasica leži na ledeniških lomih na nadmorski višini okoli 700 m., obkrožena z vrhovi Karavank, Storžiča in Kokovnice. Lega je atraktivna in idilična, obdana z bujnimi gozdovi, travniki in pašniki, polnimi živopisnega cvetja in zdravilnih zelišč.
Lom1a
Domačija Pr’Robež je stara najmanj 300 let. V hiši je bila nekoč gostilna, znana že iz 18. stol. Še vedno je ohranjena nekdanja vinska klet, ki je glede na svojo starost res nekaj posebnega.
Njihova posebnost je tudi povezovanje tradicije in spoštovanja dediščine naših prednikov s sodobnim, ekološkim kmetovanjem. Na kmetiji zato na tradicionalen, sonaraven način, večinoma ročno pridelujejo ekološko krmo, sadje, vrtnine in zelišča, seveda brez uporabe umetnih gnojil ali pesticidov. Ukvarjajo se tudi z rejo in promocijo lipicanskega konja. So edina ekološka kmetija, kjer konji celo leto živijo na prostem.
IMG_3697
Cilj kmetije je varovanje, ohranjanje in promocija vrednot in bogastev naravne in kulturne dediščine podeželja, narave in zdravja, ter izobraževanja v obliki predavanj, predstavitev in delavnic, ki jih organiziramo v zvezi s tem.Več o kmetiji Pr’Robež.
Lom2
Aktivnosti na taboru so bile nam vsem v veselje. Na domačiji je bilo veliko domačih živali, s katerimi smo prebili veliko časa, spoznavali smo lipicanke, jih božali in krtačili ter jih tudi jahali. Nismo vedeli, da je konja potrebno krtačiti eno uro, da se koža prekrvavi in da se obnovi zaščitni sloj kože, ki konja pomaga zaščititi pred mrčesom.

Pomagali smo seveda tudi pri kmečkih opravilih: spravljanju sena, krmljenju, žaganju in spravljanju drv, zalivanju vrta ter se po dobrih obrokih in pomoči pri pospravljanju razgibali na sprehodih. Luka se je še posebej razveselil skupnega žaganja drv z gospodarjem Janezom in kar en, dva, tri nam je zmanjkalo drv na kupu! Seveda pa ta podvig ne bi bil uspešen brez pridnih rok skladateljic drv: Olge, Stanke, Maje in Polone, ki so Urošu, Jožku in Danilu še prehitro pobrale vsa drva iz samokolnice.

Dekleta, ki niso prišla na vrsto pri tem delu; Stanka, Simona, Majda in Zlata so nam narezala sadje za okrepčilo v odmoru, Martina in Matevž pa sta poskrbela za dobro voljo in smeh, ob spremljavi katerih se veliko lažje dela.

V enem izmed večerov smo se vsi skupaj podali v skrivnost in lepoto orientalskega plesa. Se nam zdi, da so izza ograde še naše konjske lepotice pogledovale proti oknu izza katerega se je razlegala tiha, čudovita glasba….

Med vsemi stvarmi, ki smo jih počeli, pa nam je kdaj pa kdaj ostalo še toliko volje in moči, da smo si naredili kakšno ogrlico ali zapestnico ali pobarvali kakšno izmed čudovitih slikic iz čarobnega vrta pobarvank za odrasle.
Po delavnici, s katero nas je razveselila likovna pedagoginja Darja in na kateri smo ustvarili hotelčke za prezimovanje žuželk, pa nas je gospodar za nagrado ker smo bili res delovni in odlični gostje 🙂 popeljal s traktorjem do izhodišča, od katerega smo se naprej odpravili peš in se odžejali ob izviru bistrega, hladnega potočka. Kako smo lahko srečni, da živimo v tako lepi in bogati deželi, smo si bili vsi enotni, ko smo se na traktorski prikolici, ob prijetnem pihljanju vetrca pripeljali nazaj na domačijo.

Zadnji večer smo imeli zaključno druženje, na katerem smo dobili majice z logotipom kmetije, mi pa smo ekipi podarili našo skledo za žgance, dekletom (trem mladostnicam, ki so se prostovoljno javile za pomoč in druženje z nami), pa male glinene podkvice. Ena izmed njih nam je zaigrala še nekaj klasike na kitaro, skupaj pa smo dan zaključili s prepevanjem naših starih, lepih ljudskih pesmi.

Kar prehitro je minilo, vendar je z rečmi, ki so nam všeč vedno tako in po zajtrku zadnji dan smo se odpravili še na ogled Dolžanove soteske ter se za popotnico okrepčali v piceriji Buf. Smo se za vsak slučaj že kar takrat prijavili za naslednje leto 🙂 .

Športno-družabno-zabavne igre v Gorajtah 2016

Objavljeno 29.6.2016

Zdrav način življenja vključuje rekreacijo in gibanje, čemur sledimo tudi v VDC Kranj. Poleg ostalih rekreativnih aktivnosti, ki jih redno izvajamo, kot so telovadba, sprehodi, pohodi v hribe in nordijska hoja, vsako leto organiziramo tudi športno-družabno-zabavne igre. Prostor v Gorajtah pri Škofji Loki nam nudi vse, kar potrebujemo za izvedbo takega dogodka.
Pozdravni nagovor sta imeli Andreja Vršič in direktorica Mirjana Česen.


Prvo igro so pripravili v kranjski enoti. Udeleženci igre so tekmovali, kdo prej prenese žogo na pisani ponjavi.

Pri drugi igri so uporabniki valili žogo do stožca, okoli njega in nazaj, vmes pa so lahko ponagajali tudi nasprotni ekipi.

V zadnji igri so tekmovalci gozdnemu ježu natikali bodice, da je jež lahko nabral čim več sadja.

V društvu Rovtarji se ukvarjajo s smučanjem in kolesarjenjem po starem. Organizirajo tekmovanja, vsako leto se jih tudi udeležujejo po Sloveniji in Evropi. Nazadnje so pod škofjeloškim gradom pripravili  že tradicionalno mednarodno tekmovanje starodobnih smučarjev. V poletnem času pa Rovtarji smuči postavijo v kot in kolesarijo po starem, saj imajo letno tudi preko 20 nastopov s starodobnimi kolesi.
Na naše povabilo so se prijazno odzvali in se predstavili našim uporabnikom. Lahko smo si ogledali starodobna kolesa, prikazali pa so tudi, kako so včasih mazali smučke. Hvala vam Rovtarji.

Čudovit, poln in razgiban dan smo zaključili s piknikom :-).

Obisk v trgovini Čipke Mojca v Škofji Loki

Objavljeno 10.6.2016

Slovenija v letošnjem letu gosti 17. svetovni čipkarski kongres OIDFA 2016.
images
Ena najpomembnejših in najbolj odmevnih dejavnosti OIDFA je organizacija svetovnega čipkarskega kongresa, ki poteka vsaki dve leti v eni od držav članic. Udeležba na kongresih omogoča čipkarskim strokovnjakom, čipkaricam in ljubiteljem čipk, da se srečajo, medsebojno in širši javnosti predstavijo svoje aktivnosti, razstavijo svoje čipkarske izdelke, predvsem pa, da se družijo v čudovitem, čipkarsko obarvanem okolju.
cipka
V trgovini Čipke Mojca  v Škofji Loki so izdelali zelo velik punkelj, ki so ga po škofjeloškem grbu poimenovali Zamorc. Na njem lahko klekljajo kar tri klekljarice naenkrat . Po vzorcu, ki ga je posebej za ta punkelj narisala Vida Kejžar, bodo naklekljali čipko, ki jo bodo v okviru Svetovnega čipkarskega kongresa predstavili na razstavi v Sokolskem domu v Škofji loki od 10.6. – 2.7. 2016.
Tudi mi smo se odločili, da se preizkusimo na tem punklju. Aleš iz šenčurske enote in Polona iz škofjeloške enote sta navdušena klekljarja, Aleš se pridno uči šele nekaj časa, Polona pa je že izkušena klekljarica.

Svoje odtise so strnili:
Ga. Andreja Jemec:
“V četrtek 12. maja 2016 smo v galeriji trgovine Čipke Mojca imeli prav poseben obisk.
Obiskali so nas prijatelji iz VDC Kranj: Šenčur in Škofja Loka.
Pa niso prišli samo na obisk! Ljubitelji klekljanja Polona,  Aleš in njuna mentorica ga. Majda, so kar takoj zavihali rokave, prijeli v svoje roke vsak kar 22 klekljev in klekljali na največjem punklju Zamorcu čipko, katero lahko hkrati klekljajo kar trije skupaj. Kleklji so veselo preskakovali eden drugega iz vrstice v vrstico. Nitke so polnile čipkasti vzorec. Pridne roke so spretno zabadale bucike v postavke, tako da je ob veselem vzdušju čas prehitro tekel. Na koncu so se še vsi vpisali v spominsko knjigo, kamor se vpiše vsak, ki kleklja na Zamorcu.


Najlepša hvala vam za sodelovanje pri projektu velik punkelj Zamorec, katerega smo naredili v okviru svetovnega čipkarskega festivala, ki bo letos prvič v Sloveniji.
Iskrene čestitke in hvala, ker s posluhom in znanjem ohranjate našo lepo slovensko kulturno dediščino.”

Polona Peternelj:
“V četrtek sta me prišla v VDC iskat Majda in Aleš iz Šenčurja. Skupaj smo šli v trgovino Čipke Mojca. Sva skupaj z Alešem klekljala in nama so pomagali. Sem klekljala na širokem punklju. Zelo sem uživala in smo imeli pogostitev.”

Aleš Ajdovec:
“V četrtek smo se peljali v škofjeloško enoto po Polono. Šli smo v trgovino čipke Mojca kjer smo klekljali na širokem punklju. Bil sem presenečen, ko sem videl kako velik je punkelj. Začel sem  klekljati na njem, pomagala mi je ga. Mojca in potem še ga. Andreja. Bil sem vesel in nasmejan.”

V vsakem lončku roža raste – medgeneracijsko sodelovanje

Objavljeno 9.6.2016

Medgeneracijsko povezovanje postaja zavestna odločitev in v družbi, ki se stara, družbena nuja. Razumemo jo kot izmenjavo izkušenj in spoznanj, druženje, učenje, pomoč ene generacije drugi, ustvarjanje, ter ohranjanje in širjenje socialne mreže. Medgeneracijsko povezovanje prinaša sodelujočim novo kvaliteto življenja, zagotavlja občutek sprejetosti in varnosti, ter krepi duševno in telesno zdravje.
Vir.
IMG_3927
Obiskali so nas otroci iz vrtca Kekec. Skupaj smo barvali glinene lončke za rože z barvami za glino. Naredili smo tudi 3 posodice. Vse skupaj smo spekli in pripravili za naslednji termin, ko smo se spet dobili in v pobarvane lončke sadili različne rože. Na koncu smo se veselo posladkali s piškoti in sokom…otroci pa so dobili tudi majhna darila v obliki obeskov.

Delovna praksa učencev OŠ Jela Janežiča v VDC Kranj

Objavljeno 6.6.2016

Na prošnjo OŠ Jela Janežiča Škofja Loka, smo v času od 29.3.2016 do 27.5.2016 v enoto Škofja Loka Varstveno delovnega centra Kranj sprejeli na delovno prakso šestnajst učencev.
Tedensko sta se v delovni proces vključila po dva učenca skupaj od osme do desete ure dopoldan. Vsi so bili vključeni v vsako delavnico in se spoznali s področjem dela in specifičnim programom, ki se izvaja v posamezni delavnici.
Učenci so se brez težav vključili v delovno okolje. Seznanili smo jih z novimi kooperantskimi deli, fazami in procesi ter tehnikami dela na področju lastnih izdelkov, ki jih trenutno izdelujemo. Skoraj vsi so izdelal glineno figuro.


Njihova pozornost je bila usmerjena na delo, ki predstavlja možnost za samopotrjevanje, samostojnost, socialno priznanje in možnost za pridobivanje izkušenj, ki vplivajo na razvoj osebnosti in lasten socialni razvoj.
Z namenom dokončanja lastnega izdelka smo se dogovorili za dodaten termin delovne prakse.

Štirje učenci, ki so pri nas opravljali prakso, so bili konec maja vključeni v storitev vodenja, varstva ter zaposlitve pod posebnimi pogoji.