Otvoritev razstave Acota Hudomalj

Objavljeno 16.2.2016

Aco ustvarja v enoti dnevnega varstva v Kranju, Škofji loki, s keramiko in glino se uri pri Tatjani in na taboru, kjer ustvarjajo čudovite izdelke, njegove risbe krasijo hodnike in marsikatero omaro v bivalni enoti. Lansko leto je v okviru »Zimzelenih« vsako jutro z veseljem ustvarjal voščilnice, ki bodo v letošnjem letu razveseljevale vse uporabnike ob rojstnih dnevih.

Porodila se je ideja, da bi delček njegovega ustvarjanja, ob njegovem 70 rojstnem dnevu, pokazali na njegovi čisto lastni mali razstavi. Aco se je ideji navdušeno odzval in pričeli smo zbirati njegove izdelke, ki se jih je kmalu nabralo dovolj za malo razstavo.
Napočil je čas otvoritve, ki smo ga popestrili s kulturnim programom. Aco si je izbral tri ljudske pesmi, ki so mu ljube in predstavljajo njegovo delo. Stanka je deklamirala pesem Kje so tiste stezice, Branko je zapel Moje nekdanje dekle, Olga pa Tri planike. Povabili smo tudi ostale enote in Martina je Acotu deklamirala čisto svojo pesem, presenetili so nas obiskovalci z OŠ Jela Janežiča in mu zapeli ob spremljavi kitare. Aco in Martina sta nazdravila s penino in s tem je bila razstava odprta :-).

Takole pa se nam je predstavil avtor razstave sam:
Rodil sem se v Ljubljani, 13. februarja, 1946 leta mami Antoniji in očetu Francu. Bil sem mali priden dojenček. Imel sem tudi brata dvojčka Staneta, ki pa je žal že umrl.
Hodil sem na Prešernovo šolo, v Kranju, kjer sem se učil pisati in risati. Kot vidite, sem se risati naučil zelo dobro.
Najraje sem imel učiteljico Vido.
Po končani šoli sem delal v mizarski delavnici pri očetu. tam sem delal rad. Pomagal sem delati pohištvo, okna, stopnice, včasih pa smo naredili tudi kakšen šank.
Živeli smo v veliki hiši v Kranju. tam sem bil srečen.
Imel sem tudi dekle Darinko, s katero sva se imela zelo rada. Ne vem, kaj je zdaj z njo…
Potem sta oče in mama umrla in jaz sem se moral preseliti v bivalno enoto.
Še vedno bi rad odšel živet nazaj v svojo hišo in včasih sem zaradi tega tudi jezen in slabe volje…
Uživam pa v ustvarjanju in takrat sem tudi tu srečen.



Objavi komentar